Kmalu po prvih učnih uricah so se zvrstile še druge. Te so bile 2.4.2011 ob 15.00 uri in zopet v Velenju. Tokrat je bilo vreme bolj prijazno. Ker so bile to zadnje urice oz. zadnje priprave na pregled mladih psov (PMP) je bila udeležba hovawartov kar velika.
Po nagovoru predsednice sekcije smo bili tudi tokrat razdeljeni v 2 skupini. Vaje so bile enake kot na prvih učnih uricah.
Najprej sva delala vajo pozornosti in tek v krogu in diagonalo:
Potem je sledilo merjenje višine in pregled Astonovih zob:
Tudi navezanost na vodnika smo preizkusili:
S tem smo končali prvi del vaj. Starejša in mlajša skupina hovawartov sta se zamenjali, tako smo mi odšli k markerju Zdravku na igro.
Aston se je tako razigral in zdivjal, da je potem počival (jaz pa z njim).
Ker so bile na poligonu postavljene tudi ovire, sva jih seveda z veseljem preizkusila.
Šlo nama je odlično in dvomesečni trud je bil poplačan. Iz preplašenega in nezaupljivega Astona se je takrat pokazal pravi Aston, moj Aston. Nič plašen, nič prestrašen in nič nezaupljiv.
Skupaj sva redno obiskovala mojo šolo po koncu pouka, kadar je bilo veliko učencev in gneča. Tudi pred trgovino sem ga »zvlekla« in na avtobusno postajo. Vsak človek, ki se je vstavil in z nama izmenjal nekaj besed, ga je pobožal, tudi otroci.
Moj »novi« Aston je vaje pozornosti, igro s tujo osebo in preizkus značaja opravil odlično. Vse mu je šlo od tac. Dotiki drugih ljudi in pregled zob ga niso motili, vse brez problema. Tako da sem domov odšla navdušena nad novimi izzivi in ponosna na Astona. Nekako sem sama sebi dokazala, da se vse da, samo voljo in končen cilj moram imeti. In tokrat je bil cilj več kot dosežen!
LP L&A
No comments:
Post a Comment