Aston ex Horto Albo: Težak Začetek = Dober Začetek

Vsaj pri meni je bilo tako. Najprej doma 2 leti pregovarjanja, kmalu potem pa je padla odločitev. Imeli bomo psa in moja naloga je bila najti psa, ki bo najbolj primeren za naš način življenja.

Seznam pasem je bil dolg. Na njem so se znašli švicarski beli ovčarji, kraški ovčarji, gladkodlaki prinašalci, veliki švicarski planšarski psi in še nekatere druge… tehtala sem dobre in slabe lastnosti, karakter in sposobnosti. Priznam, ni mi bilo lahko izbirati favorita izmed toliko različnih pasem. Nobena pa nam ni bila v celoti »pisana na kožo«, dokler nisem čisto slučajno pregledovala pasme FCI2 skupine in naletela na pasmo hovawart. Hitro sem prebrala opis, poiskala vse možne informacije po internetu in prvi vtis je bil zares odličen. Rekla sem si: »Če to ni "naša" pasma potem pa ni nobena!«

Nato sem sama navezala stik z Astonovo vzrediteljico iz Novega mesta, psarna ex Horto Albo, ki je imela takrat leglo. Nudila mi je vse informacije iz prve roke in me opozorila na vse dobro in slabo, kar moram vedeti o tej pasmi. Najlepše se ji zahvaljujem za vso pomoč, odkritost in spodbudo! Po izmenjavi kar veliko mailov, me je povabila, da si pridem leglo pogledati tudi v živo. Sploh si ne morete predstavljati, kako sem bila vesela. Obisk mladičkov mi je minil prehitro, če bi lahko, bi cel čas gledala male kepice. Od vseh sem si zaželela fantka z modro ovratnico, to je bil moj Aston.

In potem smo čakali in odštevali dneve do njegovega prihoda v naš dom. Končno je prišel veliki dan, 13. november 2010. Bila je sončna sobota. Celo noč nisem zatisnila očesa, vsa v pričakovanju in vesela sem čakala, da se naredi dan.

Z mamico in sestro smo se odpeljale v Novo mesto k vzrediteljici po "našega" Astona. Pričakala nas je cela družina in Tanja mi je v naročje dala Astona, me pogledala v oči, se nasmejala in rekla: »Mislim, da je tale taprav'!« Stisnila sem ga k sebi in ga do odhoda nisem več dala z naročja. Bil je tako mehak, puhast, nežen in droban. Kar je bilo najvažnejše - BIL JE MOJ, ČISTO MOJ!!! Nisem več slišala besed, ko je tekel pogovor še o podpisu pogodbe, prevzemu hrane...namesto mene je to opravila mami.

Držala sem Astona in jokala od sreče, čeprav se sliši preveč dramatično ampak meni se je takrat uresničila največja želja.

Še malo smo poklepetali in napočil je čas odhoda. Mislim, da je bilo kar težko, za vse. Tanja in njena družina so zares odlični ljudje, in še enkrat hvala vam! Od 13. novembra je Aston pod mojo »komando«. Z njim sem si odprla vrata v svet kinologije in razstavljanja. Z eno besedo, hmm, ne da se opisati življenja s hovawartom z eno samo besedo. Ali pač PERFECT!!!

Aston od prvega do devetega tedna starosti.